VITEL - 24. delavnica o telekomunikacijah - PREHOD NA IPv6
19.04. - 20.04.2010
 

   
Povzetki  
 

POVZETKI REFERATOV


CURRENT STATE OF IPv6 AND OUTLOOK FOR THE NEXT FEW YEARS
Teemu Savolainen, Basavaraj Patil, Nokia

Two decades has passed since the IETF started its efforts to select a successor for the core protocol of today’s Internet, Internet Protocol version 4. While the Internet Protocol version 6 specifications have existed for more than a decade, only recently evidence has started to indicate wide-scale IPv6 deployments taking place in the near future. This article discusses about current state of IPv6 and gives outlook for the next few years.

IPv6 IN INTERNET PRIHODNOSTI
Janez Sterle, Luka Koršič, Mojca Volk, Andrej Kos, FE

Internetni protokol verzije 6 (IPv6) predstavlja neizogiben korak k modernizaciji zmogljivosti raznolikih omrežnih rešitev in s tem omrežno tehnologijo sedanjosti in prihodnosti. Prispevek podaja celovit konceptualni pregled tehnologije IPv6 s poudarkom na tehnoloških novostih, prednostih in pomanjkljivostih, ter novih področjih aplikativne uporabe. Poleg uvodnega pregleda področja, se prispevek osredotoči predvsem na naprednejše omrežne zmogljivosti, kot so usmerjanje s samodejno konfiguracijo, globalno unikatno privatno naslavljanje, mobilnost ter zagotavljanje kvalitete storitev. Ta področja predstavljajo danes ključne vidike zagotavljanja storitev interneta prihodnosti ter s tem tudi ključno dodano vrednost tehnologije IPv6, ki odpira številne nove izzive tako na področju znanstveno-raziskovalnih aktivnosti kot tudi načrtovanja in implementacije praktičnih aplikativnih rešitev v obstoječa in nova omrežja, kot so npr. senzorski sistemi in omrežja SmartGrid.

ZAVOD go6 – INICIATIVA ZA PREHOD NA IPv6 V SLOVENIJI
Jan Žorž, Zavod go6

IPv6 je več kot 10 let star protokol, ki se je večino časa zadrževal v akademskih in laboratorijskih okoljih, kjer so ga gnetli in preoblikovali za svoje potrebe. Vsi smo se že nekaj časa zavedali, da bo IPv4 naslovnega prostora enkrat konec, a ljudje raje vtaknemo glavo v pesek, kot pa rešujemo problem, za katerega vemo da se nam približuje. Problematiko izčrpanja poznamo in se je podzavestno zavedamo, a ker nas neposredno v tem poslovnem kvartalu še ne ogroža, jo uspešno odrivamo iz svojih misli nekam v naslednji mesec ali leto. To in še marsikaj drugega botruje sedanjemu stanju, ko je IPv6 edini možni naslednik starega IP protokola, a še 500 dni pred izčrpanjem ne naredimo dovolj za njegovo uvedbo.
Na predavanju bomo ugotovili, zakaj smo ustanovili go6 - iniciativo za uvedbo IPv6 v Sloveniji, ki se je kasneje preoblikovala v neprofiten zavod; kaj go6 počne in kakšni so cilji.

OD POSKUSA DO STORITEV

Matjaž Straus, Arnes

Uvajanje IPv6 se je v Arnesu začelo s testiranjem hrbtenične opreme. Od takrat je Arnes prehodil ključni del poti do IPv6-omrežij in storitev. Prispevek opisuje postopno uvajanje IPv6 v omrežje Arnes, od časov "6bone" pa do danes, 8 let kasneje, ko preko IPv6 deluje že nekaj javnih Arnesovih strežnikov, med drugimi tudi vrhnji DNS-strežnik za domeno .si.

IPv6 IN «DRŽAVA«
Davor Šoštarič, MVZT

Prispevek naslavlja nekatera vprašanja o potrebi, smiselnosti ali nujnosti vmešavanja “države” pri uvajanju protokola IPv6 v Sloveniji. Soočili se bomo z diametralno nasprotnimi mnenji, predvsem pa skušali razumeti vse skrajnosti in najti konsenz med njimi. Rdeča nit bo identifikacija želja pri iskanju poti čim lažjega prehoda in idej za konkretne akcije, ki jih lahko oziroma morajo narediti državni organi. Zaključek naj izzveni tudi kot prispevek za iskanje odgovora na vprašanje, ali potrebujemo kakšen strateški dokument.

IPv6 V SLOVENIJI IN EVROPI
Urban Kunc, APEK

IPv6 protokol je standardiziran že več kot deset let, vendar še ne dosega masovne uporabe. Razlog je predvsem v pomanjkanju novih storitev, aplikacij in končnih naprav, ki bi dvigovale dodano vrednost sodobnejšemu IPv6 protokolu. Trenutno tudi še primanjkuje potrebnega strokovnega znanja, njegova vpeljava v omrežja pa zahteva finančna sredstva. Kljub vsemu je v Evropi vzpostavljeno veliko iniciativ in raziskovalnih projektov z namenom predstavitve IPv6 ter želje po njegovi čimprejšnji vpeljavi v produkcijska okolja operaterjev omrežij, ponudnikov storitev, vsebin in drugih okolij. In kakšno je stanje uvajanja IPv6 v Sloveniji? Ali so ponudniki telekomunikacijskih storitev že zaprosili za IPv6 naslovni prostor? Ali že uporabljajo IPv6 tranzit v tujino ter ali že ponujajo IPv6 povezljivost svojim uporabnikom in na kakšen način? V prispevku bodo predstavljene evropske iniciative s področja uvajanja IPv6 ter stanje uvajanja IPv6 v Sloveniji.

A PATH TO GLOBAL IPv6 ADOPTION
Eric Vyncke, Distinguished System Engineer, Cisco Systems

With the IPv4 pool exhaustion in the horizon, Services Providers, Content Providers and Enterprises are gearing up to adopt IPv6. The business and technical drivers to adoption need to be explored and challenges clearly outlined. A number of pioneers already started deploying IPv6, we will learn from them how a smooth transition to IPv6 can be achieved.

IPv6 TRANSITION AND IMPLEMENTATION
Uwe Rihter, Juniper

Service Provider around the world currently seeking for migration strategies towards IPV6 . The presentation will outline some topics to be considered and possible migration scenarios from IPV4 based services towards IPV6. Solutions based on Juniper Networks equipment will be discussed.

PRIPRAVLJENOST PODJETJA IBM NA IPv6
Stane Pucelj, IBM Slovenija

IBM nastopa v Slovenskem prostoru v dvojni vlogi; kot proizvajalec strojne opreme in aplikacij ter kot sistemski integrator. V obeh vlogah postaja pripravljenost in znanje o IPv6 vedno bolj pomembno, zato bomo na predavanju predstavili rezultate analize, na katero je odgovarjalo več kot 500 vodij informatike v velikih svetovnih podjetjih, nato si bomo pa ogledali, kako se IBM pripravlja na izzive, katere že v sedanjosti prinaša uvedba IPv6 pri naših strankah.

IZZIVI PROIZVAJALCA OB SOŽITJU IP SVETOV

Rok Arzenšek, Simon Čimžar, Boris Jurkovič, Ana Robnik, Ignac Zupan, Iskratel d.o.o

Uporabniška izkušnja bogatih telekomunikacijskih storitev mora ob uvajanju IPv6 ostati na enaki, če ne višji ravni. Proizvajalci opreme poskušamo v največji možni meri slediti tej zahtevi in hkrati zagotoviti podporo raznorodnim scenarijem sožitja IPv4 in IPv6 svetov, ki jih sooblikujemo z operaterji ter ponudniki storitev in aplikacij.
Članek opisuje strateške usmeritve pri prehodu na IPv6 v produktnem portfelju Iskratela in izzive, s katerimi se srečujemo ob sledenju tem strateškim usmeritvam. Vsaka storitev in zagotavljanje njene kakovosti ima v vsakem od IP svetov specifične tehnološke izvedbe na nivoju omrežnih elementov dostopovnega, agregacijskega in hrbteničnega omrežja, krmiljenja, storitev in aplikacij ter opreme pri uporabniku. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi specifične rešitve pri proizvajalcih operacijskih sistemov, protokolnih skladov in sistemskih strežnikov (DNS, DHCP, …).

IZZIVI NACIONALNEGA OPERATERJA PRI UVAJANJU IPv6 PROTOKOLA V OMREŽJE IN STORITVE
Simeon Lisec, Maja Končar, Telekom Slovenije, d.d.

Internet kot ga poznamo danes, prav tako vse storitve skupine Telekoma Slovenije, ki za svoje delovanje uporabljajo IP protokol, danes uporabljajo internetni protokol verzije štiri “IPv4”. Ker je internet javna dobrina je potrebno pri uvedbi IPv6 protokola v omrežje nacionalnega operaterja upoštevati okoljske dejavnike sociološke, politične, poslovne in tehnološke narave. Veliko pozornosti posvečamo tudi delovanju in aktivnostih izven območja delovanja skupine TS predvsem v spremljanju zunanjih dejavnikov kot so razna standardizacijska telesa, proaktivnosti v regiji ter osveščanju in obveščanju v prostoru delovanja skupine. Ker je uvedba IPv6 protokola prvi korak k pripravi migracijskih korakov iz obstoječega na nov protokol je uspešnost le tega ključna za naslednje korake.
V predavanju je namen podati informacije kako in na kakšen način se je skupina TS odločila za uvedbo protokola. Projektni pristop, analize in raziskave, testna okolja in laboratoriji, iskanje poslovnih priložnosti, uvajanje novih storitev so le del vizije skupine TS. Zaključek vsebuje informacije kaj vse bomo še morali narediti izven lastnega omrežja in naših pristojnosti in kakšni izzivi nas čakajo.

UVAJANJE IPv6 V MOBILNA OMREŽJA
Kruno Kisiček, Rudolf Sušnik, Miha Sedej, Matjaž Kovačič, Mitja Štular, Mobitel, d.d.

Mobilni širokopasovni dostop do Internet omrežja postaja vse bolj pomembna storitev mobilnih operaterjev. Različne strokovne raziskave in analize kažejo na izreden porast zanimanja za ta segment dostopa do Internet omrežja. Poleg tega se mobilni operaterji srečujejo z vrstno novih tehnoloških izzivov, ki večinoma temeljijo na uporabi IP protokolnega sklada (IMS, LTE,…). Seveda vse to pomeni izredno povečane potrebe po IP naslovnem prostoru.
Za razliko od tradicionalnih, »stacionarnih« ponudnikov Internetnih storitev so se mobilni operaterji začeli srečevati z resnejšo uporabo IP tehnologij in širokopasovnega dostopa do Interneta šele v zadnjih dveh ali treh letih. Na to so v veliki meri vplivale implementacije sodobnih radijskih tehnologij (HSDPA, HSPA, HSPA+), ki omogočajo doseganje velikih prenosnih hitrosti ob sprejemljivih zakasnitvah omrežja in seveda izredno hiter razvoj zmogljivih mobilnih terminalov (iPhone, iPAD,…).
Seveda sta tako hiter razvoj tehnologij kot tudi posebnosti mobilnega širokopasovnega dostopa do Interneta narekovala uporabo vrste »alternativnih« tehnik in tehnologij (NAT,…), ki razvojno gledano niso perspektivne. Zato je uvajanje IP protokola verzije 6 strateški cilj mobilnih operaterjev in bo predstavljal enega od osnovnih predpogojev za nadaljnji razvoj širokopasovnih podatkovnih storitev, kot tudi za razvoj prihodnjih generacij mobilnega omrežja. V prispevku bodo obravnavane različne tehnične možnosti za prehod na IPv6 v mobilnih omrežjih.

UVEDBA IPv6 NA UNIVERZI V LJUBLJANI
Tomo Jarc, Univerza v Ljubljani, Gašper Cotman, Uroš Juvan, Iskra Sistemi

Kot mnoge univerze po svetu tudi Univerza v Ljubljani, v skladu s svojim statusom raziskovalne inštitucije, že dolgo razmišlja o IPv6 in se z uvedbo tehnologije tudi že aktivno ukvarja. S 60.000 študenti je potencialno tudi največja porabnica IP prostora v Sloveniji. Hrbtenično omrežje Univerze, Metulj III, ki je bilo zgrajeno leta 2005, je bilo z vsemi elementi že pripravljeno za uvedbo IPv6. Univerza vzporedno uporabo IPv4 in IPv6 že vpeljuje, nekatere članice IPv6 že aktivno uporabljajo, druge pa uporabljajo vzporedno delovanje IPv4 in IPv6.
Koraki prehoda vsebujejo priključitev Metulja preko IPv6 v svetovno akademsko omrežje preko Arnesa, sledi vzpostavitev povezav proti članicam Univerze, prenos domenskih storitev (DNS), testiranje v internih omrežjih članic, podprtje strežniških omrežnih storitev (HTTP, SMTP, FTP, …), podprtje delovnih postaj in na koncu še brezžičnega omrežja EDURoam.

SIZE DOES MATTER

Marco Hogewoning, XS4All

A lot has been said and done about IPv6, it’s easier, it’s faster, it is more secure and you should have started the transition yesterday. The big question is how to sell it, if even the marketing people don’t know what is happening. Let’s go over some of the arguments used and the reasoning behind them which can lead into the adaption of IPv6. ’The human adventure is just beginning...’ and other possible pitches.

IZKUŠNJE INTERNETNEGA PONUDNIKA
Matjaž Straus, Arnes

Uvajanje IPv6 v omrežje internetnega ponudnika je na videz najbolj enostaven in najmanj viden del prehoda na novo tehnologijo. Je pa ključen! Predstavljene bodo nekatere izkušnje, ki so jih nabirali Arnesovi tehniki - od prvega "pinga", preko delitve naslovnega prostora, posodabljanja hrbtenice, težav zaradi nepripravljenosti in programskih napak na omrežni opremi, pa do izgradnje sodobnega IPv6-omrežja, ki je pripravljeno za nove storitve.

IZZIVI PRI UVAJANJU IPv6 V ISP OMREŽJE
Ragnar Belial Us, Amis

Kot vsak ISP mora tudi Amis omogočiti dostop svojim uporabnikom do IPv6 omrežij. Ker se pri tem pojavlja nemalo problemov, ovir in vprašanj, smo se tega lotili po korakih. Pri vsakem gre za soodvisnost konfiguracije in testiranja.

IMPLEMENTACIJA IPv6 V TUŠMOBIL HRBTENIČNEM OMREŽJU
Denis Žnidarič, Tušmobil

Tušmobil vizija implementacije IPv6
IPv6 prenos preko Core omrežja – uporabljene tehnologije
Razdelitev TTK IPv6 naslovnega prostora Tušmobil in IPv6 - trenutno stanje
Naslednji koraki podjetja Tušmobil na področju IPv6 Terminalna oprema in IPv6

IMPLEMENTACIJA IPv6 V TUŠMOBIL MOBILNEM OMREŽJU
Miha Petkovšek, Tušmobil

Implementacija IPv6 v Tušmobil mobilnem omrežju. IPv6 v mobilnih omrežjih - specifika mobilnih omrežij na področju IPv6. Trenuten status in težave v mobilnih omrežjih. Implementacija IPv6 okolja v Tušmobil mobilnem omrežju. Mobilni telefoni in podpora za IPv6.
Sledeči koraki podjetja Tušmobil na področju IPv6.

IPv6 V BREZŽIČNIH OMREŽJIH, VARNOST TER PRIMER V PRAKSI
Rok Papež

Brezžična omrežja sicer uporabljajo standardno eternet omrežno tehnologijo, vendar tipično vsebujejo dodatne avtentikacijske in druge varnostne mehanizme. Pogledali si bomo kako na te mehanizme vpliva uporaba IPv6 ter kakšne so konkretne izkušnje pri vpeljavi "dual-stack" IPv4+IPv6 v brezžično omrežje eduroam.

NAJBOLJŠE PRAKSE VARNE VPELJAVE IPv6 V POSLOVNA OKOLJA IT
Jan Bervar, Nil

Protokol IPv6 ter storitve, ki ga uporabljajo, v večini primeru ne predstavljajo bistvenih sprememb pri pristopih ocenjevanja in zmanjševanja varnostnih tveganj v poslovnih okoljih IT. V praktično osredotočenem predavanju si bomo naredili pregled najboljših praks v omrežjih IPv4, opisali metode in trenutne zmožnosti za prenos teh praks v omrežja IPv6, ter analizirali nova tveganja, ki se jim je potrebno v okoljih IPv6 posebej posvetiti.

SOBIVANJE IPv4 IN IPv6 V POSLOVNEM OKOLJU
Andrej Kobal, Matevž Mesojednik, Astec d.o.o.

Uvedba protokola IPv6 v poslovno okolje in procese predstavlja izziv mnogim organizacijam tako s tehnološkega kot tudi poslovnega vidika. Ker ob začetku uvajanja protokola IPv6 v poslovno okolje podjetja Astec d.o.o. v domačih krogih nismo uspeli najti predstavitve izkušenj z uporabo nove verzije internetnega protokola v praksi, želimo s svojim prispevkom omenjeno vrzel zapolniti in majhna in srednja podjetja spodbuditi k pričetku njegove uporabe. V prispevku so opisane izkušnje, ki smo si jih v dobrem letu sobivanja IPv4 in IPv6 v posameznih segmentih lokalnega omrežja pridobili z izobraževanjem skrbnikov sistemov in aplikacij, popisom opreme in pripravo ustrezne strategije uvedbe ter vsakodnevno uporabo obeh verzij internega protokola.


INTRODUCTION TO DUAL-STACK LITE
Teemu Savolainen, Nokia Finland, Basavaraj Patil, Nokia USA, Fuad Abinader, Nibia Bezzera, Eduardo Panisset, Vincius Pinto, INdT Brazil,

The IETF is in the process of defining an automatic IPv4-over-IPv6 tunneling solution called dual-stack lite. The purpose of the solution is to provide improved public IPv4 address sharing solution for broadband service providers while enabling operation of IPv6-only transport networks. This article presents potential deployment scenarios, technical solutions as are currently being discussed in the IETF and 3GPP, and experiences from Nokia prototyping activities.

YOU WON’T KNOW THE FACTS UNTIL YOU’VE SEEN THE FICTION
Marco Hogewoning, XS4All

Finding hardware that supports IPv6 is easy, finding hardware that does what you want is the hard part. Focusing on broadband access networks, this will address the design decisions one has to make, the various pros and cons associated with them and finally will give an overview on what to expect when you switch on the hardware.

A+P ADDRESSING EXTENSION – RAZŠIRITEV IPv4 NASLAVLJANJA
Jan Žorž, Zavod go6

Približevanje izčrpanja IPv4 naslovnega prostora in redke implementacije IPv6 kličejo po dodatnih rešitvah v tranzicijskem obdobju. V članku bomo obdelali metodo A+P (Address plus Port) in osnovno idejo RFC dokumenta "draft-ymbk-aplusp", kjer raziskujemo možnosti hkratne souporabe enega javnega IPv4 naslova pri več uporabnikih.

Namesto da vsaki CPE napravi dodelimo unikaten javni IPv4 naslov, v članku preučujemo možnost, da "ukrademo" bite za naslavljanje podatku "port-range" in s tem večjemu številu naprav dodelimo isti IPv4 naslov ter različen obseg vrat. To sicer zmanjša razpoložljivo število vrat za posamezno aplikacijo za napravo, a potreba po IPv4 naslovih bo verjetno močnejša od potrebe, da aplikacije lahko naslovijo vseh 65536 vrat. Če je potrebna translacija (NAT), ima uporabnik še vedno nadzor nad tem, ne pa pametne velike škatle v jedru omrežja (CGN).

TRANZICIJSKI MEHANIZMI V OPREMI PRI UPORABNIKU

Rok Arzenšek, Iskratel d.o.o.

S prihodom večstoritvene ponudbe na širokopasovnih priključkih so domači prehodi postali pomemben člen. Ali lahko “domače” omrežje postane domače? Zakaj fotografij s prenosnega računalnika ni možno videti na IPTV-ju?
V članku bomo odgovorili na vprašanje ali se s prihodom IPv6 v vsakdan lahko rešimo takšnih in podobnih vprašanj. Ob tem pa ne smemo pozabiti na prehodne mehanizme.

UNDERSTANDING ARCHITECTURE OF NEW GENERATION CORPORATE NETWORKS WITH IPv6
Tomaž Aljaž, Bogomir Novak, SKB d.d.

This paper presents an overall analysis of different scenarios for enabling interconnectivity between Next Generation Corporate Networks (NGCNs) and Next Generation (public) Networks (NGNs). In particular, various interconnection scenarios and the architectural requirement will be investigated in order to determine the need for IPv6 in NGCNs.

PREHOD NA IPv6 – STRAH PRED ZOBOZDRAVNIKOM?
Marko Koblar, mojMikro

Napovedi o skorajšnjem prehodu na IPv6 poslušamo skoraj že desetletje. Povečan naslovni prostor je ena od prednosti, ki jih tovrstni prehod prinaša, očitno pa vse obljubljene prednosti uporabnikov ne prepričajo. Je ta korak res tako težak, kot se zdi?

 
Išči po spletišču: