Računalništvo v oblaku je zagotavljanje računalništva kot storitve namesto kot izdelka, pri čemer se informacije in programska oprema dobavlja računalnikom kot pripomoček preko skupnega komunikacijskega omrežja.
Računalništvo v oblaku na ta način zagotavlja programsko opremo, dostop do podatkov ter obdelavo in hrambo teh podatkov, ne da bi uporabnik moral vedeti, kje se te storitve in podatki fizicno nahajajo in ne da bi moral obvladovati konfiguracijo sistema, ki te storitve zagotavlja.
Ta način uporabniku nudi veliko prednosti, med najvažnejšimi so vsekakor manjše potrebe po napravah pri uporabniku, neodvisnost od terminalske opreme, enakomernejša porazdelitev obremenitve sistema, neodvisnost uporabnika od tehnološkega napredka, nižja cena storitve za uporabnika, fleksibilnost uporabnika pri uporabi storitev oblaka in še marsikaj.
Za uspešno delovanje računalništva v oblaku sta predvsem pomembna arhitektura sistema in pa programska oprema, ki zagotavlja uporabniške storitve. Značilna za računalništvo v oblaku sta porazdeljena arhitektura, v kateri posamezne naprave medsebojno komunicirajo preko ohlapnih mehanizmov, čakalnih vrst itd.
Da bi se sistemi računalništva v oblaku lažje projektirali in uporabljali, se je uveljavil model, ki ga določa pet ključnih značilnosti (storitve na zahtevo, širok spekter omrežnih terminalov, souporaba virov, elastičnost zmogljivosti in merjenje storitev), trije modeli storitev (programska oprema kot storitev – SaaS, platforma kot storitev – PaaS in infrastruktura kot storitev – IaaS) ter štirje postavitveni modeli oblakov. Model sam pa sestavljajo strežniški sloj, infrastrukturni sloj, sloj platforme, aplikacijski
sloj in sloj odjemalcev.
Nedvomno je dandanes arhitektura računalništva v oblaku že zelo dobro obdelana, še posebej kar se tiče načrtovanja strežnikov, programske opreme in storitev, opažamo pa, da se posveča manjša pozornost načrtovanja komunikacijskih povezav med posameznimi deli oblaka. Komunikacijske povezave in njihovo pravilno načrtovanje pa danes postajajo ključen element uspešnosti računalništva v oblaku, saj se promet med posameznimi prostorsko razpršenimi komponentami močno povečuje v odvisnosti od velikosti oblaka, števila komponent v oblaku, intenzivnosti in kolicini obdelave podatkov ter ne nazadnje glede na potrebe uporabnika v njegovem aplikacijskem programskem vmesniku proti oblaku.
Zato bo letošnja 26. delavnica o telekomunikacijah VITEL posvečena aktualni temi računalništva v oblaku s posebnim poudarkom na projektiranju komunikacijskih in telekomunikacijskih povezav med posameznimi deli oblaka in njihovo načrtovanje v odvisnosti od prej naštetih parametrov. Poleg tega bomo na delavnici s posebnim poudarkom obravnavali tudi komunikacijske storitve kot storitve oblaka. Zato bo letošnja delavnica še posebej zanimiva za vse, ki načrtujejo in gradijo sisteme računalništva v oblaku, načrtovalce lokalnih podatkovnih omrežij in še posebej operaterje elektronskih komunikacijskih storitev, ki se bodo morali pripraviti na izrazit porast prometa v svojih omrežjih zaradi zahtev in potreb računalništva v oblaku.
Tema 26. delavnice
- Arhitektura sistemov za računalništvo v oblaku
- Načrtovanje sistemov za računalništvo v oblaku
- Določanje optimalnih parametrov komponent in njihovega števila glede na promet med njimi
- Optimizacija sistemov glede na število komponent, obremenjenost, količino podatkov, razdalje med komponentami, hitrostjo in ceno komunikacijskih povezav, zahteve za dostopovno omrežje
- Primeri izvedbe sistemov za računalništvo v oblaku
- Operaterski pogled na komunikacije za računalništvo v oblaku
- Komunikacije v računalništvu v oblaku kot storitev
- Ekonomski izračuni ter poslovni modeli računalništva v oblaku
- Konvergenca storitev računalništva v oblaku
- Regulativa računalništva v oblaku
Najbolj aktualne teme bomo kot običajno obravnavali tudi na okrogli mizi, ki bo gostila eminentne strokovnjake s področja načrtovanja in gradnje sistemov računalništva v oblaku, operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in uporabnikov storitev v oblaku.
