Omrežja prihodnosti

Gospodarske uspešnosti in boljše kakovosti življenja si ne moremo več predstavljati brez celovitih aplikacij in globalnih storitev, ki jih omogoča učinkovita komunikacija. Osnova komunikacij so ustrezna omrežja, zato je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) vse bolj prepoznan kot horizontalni sektor z izjemno pomembnostjo za vertikalne sektorje kot so energetika, promet, državna uprava, varnost, obramba, zdravstvo, izobraževanje in šolstvo. Sektor IKT zagotavlja ključne gradnike informacijsko komunikacijskih storitev in potrebne informacije za njihovo inteligentno vodenje ter odločanje. Če je pred dobrimi desetimi leti uvajanje koncepta omrežij novih generacij (NGN) temeljilo na tehnologiji IP in združevanju pred tem ločenih omrežij (telefonska in podatkovna omrežja, mobilna in kabelska omrežja), pa se danes intenzivno sprašujemo, kakšno omrežja prihodnosti moramo graditi, da bodo zadovoljevala vse nove družbene, gospodarske in tehnološke potrebe. Vse omenjeno nas je pripeljalo do tega, da smo za temo jubilejne tridesete delavnice o telekomunikacijah VITEL izbrali naslov: omrežja prihodnosti.

Smo pred pomembno nalogo, da za daljše obdobje ocenimo in predvidimo razvoj sektorja IKT glede na tržne in vsebinske potrebe vertikalnih sektorjev in kakšna naj bo optimalna strategija za delovanje slovenskega sistema IKT. Spoznanja in strateške usmeritve morajo Slovenijo ohraniti v krogu tehnološko in družbeno najrazvitejših držav. Jubilejna trideseta delavnica o telekomunikacijah VITEL je izjemno primeren dogodek, da se o teh usmeritvah in dejstvih v slovenskem prostoru temeljito pogovorimo.

Na delavnici bomo obravnavali zgoraj omenjeno vodilno temo, organizatorji, predavatelji in drugi udeleženci delavnice pa bomo odgovorili na vprašanja, ki se zastavljajo.

Sektor IKT ima izjemno pomembno vlogo za druge sektorje v družbi. Da to svoje univerzalno poslanstvo lahko izpolni, se mora razvijati v skladu s potrebami sektorjev kot so energetika, promet, zdravstvo, šolstvo, državna uprava, varnost, obramba, logistika in gospodarstvo. Ali so te potrebe v Sloveniji jasne in kakšne izzive pomenijo za omrežja prihodnosti? Kakšne aplikacije in storitve lahko pričakujemo? Ali je sektor IKT dovolj odprt in kooperativen, da jih podpre?

Razvoj omrežij je do sedaj v glavnem temeljil na inovativnem tehnološkem razvoju. Poslovni vidiki so bili v veliki meri zapostavljeni, kar je pri uvajanju novih omrežij in storitev povzročalo težave. Kako pri nastajanju omrežij prihodnosti obvladovati izzive, kot so prilagoditve posebnostim slovenskega trga, kritična masa razvoja, obvladovanje uporabnosti in prijaznosti za uporabnike, zniževanje vstopnih ovir za ponudnike storitev, uvajanje načel WEB3.0, novih poslovnih modelov in zagotavljanje varnosti ter razpoložljivosti? Kakšno vlogo naj ima regulator v času globalnih konvergentnih omrežij in storitev?

Dosedanje izkušnje kažejo, da koncept omrežij novih generacij, ki temelji na tehnologiji IP, prinaša dobre in slabe plati. Kaj se dogaja pri vpeljavi tehnologije IP v mobilna omrežja in odzivnosti v realnem času za časovno kritične operacije? Kako obvladujemo velikanske zbirke podatkov in kako jih uporabljamo v analitične namene? Kako je z varnostjo podatkov v omrežjih? Ali je obstoječi koncept dovolj fleksibilen za hitro vpeljavo novih storitev in poslovnih modelov? Ali znamo te in podobne probleme dobro definirati, da jih lahko obvladamo pri realizaciji omrežij prihodnosti? Kakšne so alternative?

Nove tehnološke rešitve so uporabni gradniki za omrežja prihodnosti. Predstavljeni bodo aktualni gradniki, kot so programirljivo omrežno povezovanje, virtualizacija omrežnih funkcij, virtualizacija omrežij, LTE-Advanced in 5G, omrežne umetne inteligence, realnočasovne analize in simulacije omrežij, fenomen povrhnjih storitev (OTT), komunikacija med stroji ter internet stvari. Ali vse naštete gradnike v Sloveniji dovolj dobro poznamo, analiziramo in preskušamo, da bomo imeli potrebno znanje in izkušnje za njihovo vpeljavo?