Enaintrideseta delavnica o telekomunikacijah
Kritična infrastruktura in IKT
Brdo pri Kranju, 11. in 12. maj 2015
Z izrazom kritična infrastruktura opisujemo tiste zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja pomembno vplivala na nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo.
Direktiva Sveta Evropske unije o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite št. 114/2008/ES narekuje državam članicam njeno izvajanje oziroma sprejem predpisov, potrebnih za uskladitev z njenimi določbami. Za izvedbo te zahteve je bila pripravljena Uredba o evropski kritični infrastrukturi, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 35/2011.
Po prioritetah delovanja, oziroma neposrednem vplivu na delovanje drugih sektorjev je kritična infrastruktura v Sloveniji razvrščena po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
- Zagotavljanje električne energije;
- Informacijsko komunikacijska podpora;
- Preskrba s pitno vodo;
- Preskrba s hrano;
- Zagotavljanje zdravstvene oskrbe;
- Preskrba z naftnimi derivati;
- Zagotavljanje železniškega prometa;
- Zagotavljanje letalskega prometa;
- Delovanje pristaniške dejavnosti;
- Preskrba s plinom;
- Delovanje plačilnega prometa;
- Zagotavljanje oskrbe z gotovino;
- Delovanje državnega proračuna;
- Varovanje zdravega okolja.
Tako je enaintrideseta delavnica VITEL zelo primeren dogodek, da se o tem temeljito pogovorimo. Na delavnici bo poudarek posvečen informacijskim in telekomunikacijskim sistemom kot pomembnim delom kritične infrastrukture, njihovi zaščiti in delovanju ter ugotavljanju potrebe za raznorodne izboljšave ob težjih nesrečah in izrednih stanjih.
Obravnavati želimo naslednjo problematiko:
- Kaj je kritična in kaj ključna infrastruktura za zagotavljanje informacijskih in telekomunikacijskih storitev ter rešitve zanje s poudarkom na Sloveniji.
- Kibernetske grožnje in ranljivost kritične infrastrukture.
- Zagotavljanje telekomunikacijskih in informacijskih storitev ob velikih naravnih in drugih nesrečah ter izrednih stanjih. Predvsem so zanimive izkušnje operaterjev različnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov in uporabnikov njihovih storitev ter predlogi za izboljšanje delovanja teh sistemov ob velikih naravnih in drugih nesrečah.
- Vloga države in civilne zaščite pri zagotavljanju čim manj motenega delovanja javnih telekomunikacijskih omrežij ob naravnih in drugih nesrečah. Vprašanje je, kako bi lahko država in Uprava RS za zaščito in reševanje oziroma njena Civilna zaščita pomagali pri zagotavljanju čim manj motenega zagotavljanja telekomunikacijskih in informacijskih storitev ob takih nesrečah.
- Izkušnje operaterjev fiksne in mobilne telefonije, ponudnikov informacijskih storitev, policije in Uprave RS za zaščito in reševanje v času lanskoletne ujme z žledom.
- Stopnje zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti, ki nam jih zagotavljajo nove tehnologije.
- Ali je LTE prava izbira za telekomunikacijsko platformo profesionalnih radijskih komunikacij
- Razvoj radijskih omrežij in kritične komunikacije.
- Ali so v zvezi s kritično infrastrukturo potrebne spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah?
- Vloga regulatorja (AKOS) pri zagotavljanju čim manj motenega zagotavljanja telekomunikacijskih in informacijskih storitev ob naravnih in drugih nesrečah.
Vprašanj je veliko, zato vas vabimo k sodelovanju, da z neobremenjenim in pozitivnim pristopom za našo prihodnost stvari osvetlimo iz različnih zornih kotov in na čim več vprašanj tudi strokovno odgovorimo.
|
|
